Velika Štanga z okolico

Štangarski gozd (Stangenwald) se najprej omenja leta 1527 v listini, s katero je cesar Karel V. Hamburški podpisal ustavitev opustošenja gozda. V slovenskih arhivih se prvič omenja leta 1544. Območje zajema več manjših zaselkov pod Kamplovim hribom (716 m. n. m.), ki je najvišji vrh v občini Šmartno pri Litji. Tukaj so rastla številna kostanjeva drevesa, ki so dala les za podporne stebre rudniških rovov v okolici. Tem stebrom tukaj pravijo »štanga«. Od tod ime območja, ki leži na valoviti planoti med potokoma Dragovški in Štangarski potok, ki se izlivata v Reko. Štangarski prostor je bogat z naravnimi sadeži; tam najdemo veliko kostanja, borovnic in gob, znan je tudi po češnjah »štangarkah«, dobri čebelji paši in romarski cerkvi sv. Antona Padovanskega.

Izvirna ponudba domačinov

Turistična kmetija »Pr` Blaj«, t: 031 332 965

Turistična kmetija na »Na hribčku«, t: 041 820 386

Ekološko čebelarstvo Vozelj, t: 041 618 786

Čebelarstvo Dremelj, t: 041 836 050

Gostilna »Pri Janezu«, t: 041 578 226

Več informacij

TIC Šmartno, Staretov trg 25, t: 01 898 78 67

Spoznajte podobo Velike Štange z okolico

Cerkev sv. Antona Padovanskega

Na njenem mestu je prvotno stala kapelica, ki so jo postavili domačini. Leta 1671 so ji po načrtu stiškega meniha prizidali ladjo. Množična romanja k Antonu Padovanskem, ki je zavetnik vseh zaljubljenih, so spodbudila štangarskega župnika Mihaela Sajeta, da se je leta 1880 lotil prezidave župnijske in romarske cerkve. S prizadevanji in darovi domačinov ter romarjev so zvonik povišali, streho pa pokrili z bakrom. Cerkev je naslednje leto prizadel potres, zato so jo zvezali z želenimi palicami, razpoke pa zalili s cementom. Oltarji so delo kamnoseka Tomana, kipi pa delo kiparjev Ivana Zajca in Josipa Grošlja. V letu 2018 je bila cerkev v celoti obnovljena. V njej naj bi se zgodilo več čudežev.

Lipa

Lipo ob cerkvi sv. Antona Padovanskega naj bi posadil župnik Saje že v 19. stoletju. Legenda pravi, da so se morala dekleta, ki so hodila k sv. Antonu prosit za moža, zaleteti v to lipo tako močno, da se je zatresel njen vrh. Vaščani so nedavno posadili novo lipo, ki bo nadaljevala tradicijo, ko stare lipe ne bo več.

Čebelarstvo Dremelj

V družini čebelari že četrta generacija. Poleg pridobivanja medu in drugih čebeljih pridelkov je njihova glavna dejavnost vzreja matic avtohtone pasme Apismelliferacarnica (Kranjska sivka). Slovijo po celi Evropi, saj so prepoznani po kakovosti čebeljih matic. Na njihovi domačiji si lahko obiskovalec ogleda postopek vzreje, pridelave medu in poskusi med, medeni liker in druge dobrote iz medu (t: 041 836 050).

Turistična kmetija na »Na hribčku«

Turistična kmetija leži na izjemni lokaciji, od koder sega čudovit razgled na Zasavsko hribovje in Dolenjsko gričevje. Izletnikom po predhodnem naročilu ponujajo nedeljska kosila in večerje. Ob kmetiji so balinišče, urejen travnik z otroškimi igrali in sprehajalna pot. Gostje lahko nabirajo gozdne sadeže ali zdravilna zelišča. Obiskovalcem sta omogočena tudi ogled hleva in božanje domačih živali (t: 041 820 386).

Domačini so nam povedali

Češnje »štangarce«. Štanga je bila znana po češnjah, saj so po kmetijah prevladovale češnje. V sezonskem času so jih kmetje čez dan nabirali, ob dveh ponoči pa odpeljali proti Jevnici, kjer so jih čakale branjevke, ki so češnje odkupile. Te so jih nato prodajale v Ljubljani, Domžalah in Kamniku. Danes lahko češnje »štangarce« okusite in vidite na turistični kmetiji »Pr’ Blaj« in na nekaterih drugih domačijah v Štangi.

 

Romanje v Štango (13. junij – god sv. Antona) je tradicija, ki se je prenašala iz roda v rod. Na to božjo pot so prišli romarji z vseh koncev z obljubami in prošnjami, nekateri peš, drugi s konjsko vprego. Po dvajset ali več romarjev se je pripeljalo skupaj z navadnim “furmanskim” vozom, premožnejši pa s kolesi in »zapravljivčki«. Prihajali so že v soboto in ostali v cerkvi celo noč. Okoliške domačije so romarjem nudile prenočišče in hrano. Tisti, ki so prihajali z Dolenjske, so se udeležili obredov zvečer in zjutraj pri prvi maši, nakar so odšli domov.

 

Legenda o pastirici pripoveduje, da je na kraju, kjer danes stoji cerkev, pastirica pasla živino. Nekoč je našla na drevesu, ki je raslo na pašniku, obešeno podobo sv. Antona Padovanskega. Vzela jo je domov in jo spravila v skrinjo, to pa zaklenila. Ko je gnala drugi dan živino na pašo, je našla enako podobo. Zopet jo je nesla domov in spravila. To se je ponovilo še večkrat. Ljudje so v tem videli znamenje, naj na kraju, kjer se je pojavljala podoba, pozidajo kapelico v čast sv. Antona Padovanskega.

Vojvodina Marija Meclenburška (1856–1929) je bila arheologinja, ki je večkrat obiskala Štango in pomagala tukajšnjim prebivalcem, predvsem pa je darovala veliko denarja za gradnjo cerkve. Njeno življenje v naših krajih je bilo posvečeno arheološkemu izkopavanju. Zbirke je hranila na gradu Bogenšperk, danes je nekaj le-teh v Narodnem muzeju v Ljubljani.

Rudarjenje. V Štangi naj bi rudarili že Kelti in Rimljani. Danes naj bi se na območju razprostiralo kar nekaj zapuščenih rudniških rovov; govori se npr. o skrivnostnih rovih Pavličevega posestva. Iz tistega, ki poteka mimo Krivičeve domačije, je 1965 izbruhnila voda in napravila veliko škodo.

Čudeži v Štangi. O njih je pisal že Valvasor, vendar pravih zabeležk o ozdravljenjih in čudežih ni. Sv. Anton naj bi domačine večkrat obvaroval nesreč. Govori se, da naj bi leta 1919 drevo hruške preprečilo nesrečo in pogin dveh volov, ko sta po klancu navzdol peljala pesek. Vzkliki na pomoč »Sveti Anton pomagaj!« naj bi preprečili tragedijo.

Dve zastavi na štangarskem zvoniku sta v času okupacije viseli kot simbol dveh oblasti, ki sta se potegovali za to prijazno in mično vasico, kot so takrat pisali. V vasi so se najprej naselili Nemci, ki so našli svoj prostor v župnišču. Kasneje tudi Italijani, ki so se utaborili po gostilnah in domačijah. Oboji so želeli tukaj utrditi svojo prevlado.

Legenda o zakladu pod Kamplovim hribom pravi, da naj bi bilo v hribu, kjer je bil nekdaj grad, zakopanih več zakladov. V preteklosti se je veliko pisalo o tem, da se nad Kamplovim hribom radi nagrmadijo oblaki in da so tukaj pogoste nevihte. Dejstvo so pojasnjevali s pomočjo legende o skritem zakladu, saj naj bi bilo ravno zlato tisto, ki naj bi privabljalo strele.

Iz vasi nas pelje pot …

Po čebelarski gozdni učni poti, ki vodi mimo lokalnih čebelarjev, skozi bukov gozd, čigar podobo so mestoma spremenili posegi steljarjenja in panjevske sečnje v preteklosti. Bukev so nadomestile druge drevesne vrste: graden, rdeči bor, breza, smreka, trepetlika in kostanj. Slednji je ena glavnih medonosnih vrst na tem območju in je poleg drugih (vrba, smreka, jelka in hrast) pomemben vir čebelje paše. Domači čebelarji ponujajo med in druge čebelje izdelke ter vam predstavijo svojo dejavnost.

Do Španovega studenca – lepo urejenega skalnjaka z vodnjakom. Ob njem je prijetna postojanka sredi gozda, kjer si obiskovalec lahko natoči čisto izvirsko vodo.

Mednarodna spominska pot zavezništva »Vranov let«, ki gre čez te kraje, ohranja spomin na edinstven primer reševanja vojnih ujetnikov različnih narodnosti v Evropi. Pot ohranja tudi spomin na junaštvo slovenskih partizanov, kurirjev in slovenskega kmečkega prebivalstva, ki je ubežnikom za ceno svojih življenj in imetja nudilo hrano in zatočišče. Projekt je nastal po zgodbi avstralskega vojnega ujetnika Ralpha F. Churchesa, »A Hundred Miles as the Crow Flies«, v slovenščini »Vranov let v svobodo«.

V razloženo naselje Zavrstnik, ki leži ob glavni cesti do Šmartnega in nima značilnega središča. Domačije naj bi že v preteklosti stale nanizane ob cesti in od tod naj bi tudi izviralo ime naselja. V preteklosti je tam deloval rudnik, v katerem so kopali svinčevo in cinkovo rudo. Danes so vidni nezavarovani vhodi v rove in odlagališče jalovine. V bližini naselja je stal grad Grmače, last plemiške rodbine Apfaltrer, ki je tukaj bivala skoraj osem stoletij. Skozi Zavrstnik teče potok Reka, na katerem so bili včasih postavljeni mlini, danes pa je ob njem ribogojnica, v kateri dobite sveže in dimljene postrvi, ob petkih pa po predhodnem naročilu tudi pečene (t: 031 336 902).