Javorje

Strnjena hribovska vasica z gručastim jedrom leži na nadmorski višini 560 m, na prisojni legi pod hribom Straža (630 m n. m.). Glede na izvor imena sklepamo, da je na tem območju v preteklosti prevladoval javorjev gozd. Gozdnih površin je še danes veliko, pridobljena obdelovalna zemlja in travniki so rezultat prizadevanj več rodov Javorčanov. Že pred 2. svetovno vojno je bila prevladujoča dejavnost kmetijstvo z obrtmi. Kmetje so pridelovali ajdo, pšenico, ječmen, lan in vinsko trto. Od sadja so gojili zlasti jabolka, hruške in slive. Iz jabolk so izdelovali sadjevec, iz sliv in hrušk pa predvsem žganje. Danes prevladuje intenzivna poljedelska živinoreja.

Izvirna ponudba domačinov

Domačija Pivec iz Vrat ponuja vrtičke z nešteto zdravilnimi rastlinami. Rastline lahko otipate, povonjate in tudi okušate. Z gospo Jožico lahko pripravite zdravilne pripravke – od čajnih mešanic, tinktur, mazil, oljnih izvlečkov do zeliščnih kisov in naravnih parfumov (t: 031 612 083).

Kmetija Fortuna se nahaja na Gornjem Vrhu ob Panoramski poti, na legi s čudovitim pogledom na Dolenjsko, vse do Gorjancev in Snežnika. Na kmetiji je mogoče najeti prostor in opremo za piknik, prenočiti, naročiti hrano in pijačo (t: 041 341 868).

Ekološka zeliščarska kmetija »Pr Nejc« se nahaja na področju Javorskega zdravilnega gaja, kjer si lahko ogledate preko dvesto zelišč. Iz njih izdelujejo čaje, zeliščne tinkture, olja in mazila ter zeliščne žganjice. Pri njih si lahko sposodite sup, prespite na senu ali se udeležite tečaja preživetja v naravi (041 614 536).

 

Več informacij

Kulturno društvo Javorje, t: 031 636 981

Spoznajte podobo Javorja

Cerkev Marijinega vnebovzetja

Baročna cerkev Marijinega vnebovzetja je bila posvečena leta 1726 in je sedež župnije Javorje od 1876. Pred nastankom župnije in po njeni ukinitvi je župnija Javorje spadala pod župnijo Šmartno pri Litiji, kot to omenja Valvasor (leta 1680). Po ljudskem izročilu je bila na mestu današnje cerkve najprej sezidana kapelica z oltarjem brezmadežnega spočetja. Župnija Javorje je bila že od nekdaj bogata z verskimi znamenji in kapelicami.

Javorski zdravilni gaj

Javorska energijska in učna pot – Javorski zdravilni gaj se nahaja na hribu Gradišče, kjer je v 3. st. pr. n št. prebivalo keltsko pleme. Tu so pozitivna energijska polja, ki so označena s sedmimi energijskimi točkami. Obiskovalec se lahko po njih sprehodi in natoči živo izvirsko vodo (t: 041 614 536).

Bunkerja iz 2. svetovne vojne

Bunkerja iz 2. svetovne vojne se nahajata v bližini vaškega pokopališča in nas opominjata na čas, ki je vas in ljudi močno zaznamoval. Razmejitvena črta, ki je razdelila Slovenijo na nemški in italijanski del, je potekala po grebenu južno od vasi. Zavarovana je bila z žičnato ograjo in minami. V župnišču in šoli sta bili utrjeni nemški postojanki. Zaradi razmejitvene meje so morali vaščani leta 1942 sami porušiti nekaj stanovanjskih in gospodarskih objektov in celo podružnično cerkvico sv. Roka na Felič vrhu. Obstajalo je še več lesenih bunkerjev, ki so jih po vojni odstranili.

Javorčani so nam povedali

Gostilna »Pri teti Pepci« je bila v Godčevi hiši in v njej so se radi ustavljali tako preprosti domačini kot gospoda iz Šmartnega, Litije, pa tudi iz Zagorja in Trbovelj. Ob nedeljah in sejemskih dneh se je v velikem loncu kuhala goveja juha, pa tudi golaž in ajmoht. Pajkova in Kuhljeva gostilna sta bili stari kmečki gostilni. Tam se je pelo, pilo in plesalo.

Družabno življenje je bilo v Javorju izjemno pomembno. Igrale so se ljudske igre, veliko se je pelo in plesalo folklorne plese. Danes tukaj delujeta Folklorna skupina Javorje in Kulturno društvo Javorje, ki v mesecu decembru prireja tradicionalno prireditev »Žive jaslice«, ki prikazuje božično zgodbo in stara kmečka opravila, šege in navade.

Ljudska lutkovna igra Mejaši izvira s tega območja in je ni moč videti nikjer drugje. Po pripovedih so se lutke v Javorju pojavile v prvih letih po drugi svetovni vojni. Lutkam se reče »mejaši«, pogovorno v okolici Javorja tudi »mlatiči«, ker se igralci prepirajo zaradi meje. Domačinka Ida Dolšek je igro večkrat videla kot otrok in jo nato obudila z domačo folklorno skupino, ki je leta 1992 nastopila na mednarodnem srečanju lutkarjev.

Sprva v vasi ni bilo gasilskega društva. Vaščani so ob požarnem alarmu s pomočjo bitja » plati zvona« alarmirali o požaru in z enostavnimi gasilskimi sredstvi bolj ali manj uspešno pogasili požar. Prostovoljno gasilsko društvo Javorje je bilo ustanovljeno leta 1932. Dragocenost društva je gasilna ročna brizgalka, po mnenju gasilskega muzeja je bila narejena konec 19. stoletja.

Anton Pristopec (Stander) se je rodil leta 1867 na Javorju. Z 20 leti je odšel v ZDA z 1 dolarjem in 57 centi ter brez znanja angleščine. Delal je pri stricu na kmetiji, potem tudi kot konjski hlapec, pastir ovac in rudar. Leta 1896 se je odpravil na Aljasko, na lov za zlatom ob reko Yukon. Imel je srečo, naletel na zlato žilo in na tistem mestu postavil naselje z zlatokopi. Postal je šesti najbogatejši Američan. O njegovem življenju je bil posnet dokumentarni film z naslovom Od Eldorada do pekla (avtorja sta Marjan Šrimpf in Robert Kranvogel) in izdana knjiga pisatelja Ivana Sivca.

Dr. Franjo Rosina, ki se je rodil leta 1863 na Javorju, je bil v letih 1905–1924 načelnik mariborske Posojilnice in je s svojo odločnostjo pripomogel k uspehu generala Maistra v boju za severno mejo. O njegovem delu in življenju pripoveduje knjiga z naslovom Dr. Franjo Rosina – Pravi rodoljub (avtor Matjaž Brojan).

Iz vasi nas pelje pot …

Na Pančičev vrh, kjer so odkrili zanimivo arheološko najdišče, ki priča o poselitvi Pančičevega vrha v starejši železni dobi. Značilne keramične najdbe, ostanki teras in celo ognjišča govorijo o poseljenosti v enem od starejših prazgodovinskih obdobij (halštatska doba).

Na Stražo, hrib (630 m n. m.), ki je verjetno dobil ime po stalni vaški straži iz časa turških vpadov v 15. in 16. stoletju.

Do Felič vrha, na katerem stoji nova cerkev sv. Roka, blagoslovljena 28. avgusta 2011. Nadomestila je med vojno porušeno cerkev. Prvotna cerkev izhaja iz 17. stoletja. Zgrajena naj bi bila v spomin na kugo leta 1646.

V Debeče k domačiji »Pr´ Belentin«, ki ima ohranjen dvojni vodni mlin in kovačnico. Mlin domnevno izhaja iz 18. stoletja. V preteklosti je služil kot grajski mlin; označen je tudi na zemljevidu Jožefinskega katastra. Nastanek kovačnice sega v prvo polovico 19. stoletja. Poleg kovaškega meha, ki je tekel na vodni pogon, je opremljena s kovaškim orodjem, s katerim naj bi v preteklosti podkovali konje in izdelovali vozove. Vodni mlin in kovačnica še delujeta, a le za lastne potrebe. Hranijo tudi stope, kar je danes že prava redkost.

Do povirja reke Temenice, ki se nahaja pod vasema Javorje in Vrata.

Po Panoramski krožni poti Javorje (od šole do vasi Debeče), nato pa po »graničarski stezi«, ki so jo med 2. svetovno vojno uporabljali nemški vojaki za varovanje meje med takratnim nemškim in italijanskim okupacijskim območjem. Pod vrhom Osrence (710 m n. m.) so ohranjeni betonski stebri nemškega opazovalnega stolpa. S poti se odpira razgled na Dolenjsko in Zasavje, ob lepem vremenu pa seže pogled vse od Triglava do Trdinovega vrha in od Snežnika do Pohorja. Pot sklenete pri poslopju bivše podružnične šole.