V vas Preska nad Kostrevnico, ki je razpotegnjena na prisojnem pobočju nad Kostrevniško dolino in grapo potoka Bezgovnica, pod hribi Grmada (699 m n. m.), Kobiljek (584 m n. m.) in Kožljevec (533 m n. m.). V vasi prevladujejo zidanice in počitniške hiše. Ugodna lega na lapornati zemlji je omogočila razvoj najbolj znanih vinskih goric na tem območju; na teh prisojnih pobočjih sonce namreč barva grozdne jagode skozi celo leto. Tukaj so tudi najsevernejše lege dolenjskega vinorodnega območja. Sprehod po vinskih poteh, mimo zidanic, v katerih domačini z veseljem ponudijo kapljico rujnega, vodi po strmo vzpenjajočih stopnicah med vinogradi. Če nadaljujemo po tej poti, pridemo do Frškinovega mlina in naprej mimo Liberge, Jelše v Kostrevniško dolino.
K spomeniku NOB v Tisje, ki je spomin na znamenito akcijo II. štajerskega bataljona, ki se je zapletel v bitko z nemškimi silami, ki velja za enega prvih spopadov slovenskih partizanov z redno nemško vojsko. Pripravljene na napad na nemško postojanko v Litiji naslednji dan jih je presenetila nemška vojska, ki je krenila proti Tisju iz dveh smeri, potem ko je bila opozorjena na prisotnost partizanov s strani lovcev in policistov, ki so šli na lov v revir v Tisje, da bi ustrelili divjačino za praznovanje. Nemci so se močno okrepili, zato se je partizansko vodstvo odločilo za umik. Toda 67 borcev 2. štajerskega partizanskega bataljona, pod poveljstvom španskega borca in narodnega heroja Franca Rozmana – Staneta, se je uprlo nemški soldateski. Komandant Stane in njegova najtesnejša bojna tovariša Dušan Kveder – Tomaž in Peter Stante – Skala so zmagali v bitki, v kateri so nemškim okupatorjem prizadejali precejšnje izgube. Partizani so se nato umaknili na Primskovo in se spopadli še z italijanskim okupatorjem. Leta 1951 je bil postavljen spomenik bitki in komandantu bataljona Francu Rozmanu Stanetu. Planinsko društvo Litija prireja vsakoletni pohod od Litije do Tisja.
Na okoliške hribe. Na Lavdanovem hribu so bili v 2. svetovni vojni postavljeni temelji za pristajalno ploščad. Ali pa na Kajetov hrib, kjer so pri prekopavanju vinograda našli več halštatskih grobov s pridatki. V bližini je bila domnevno prazgodovinska naselbina.