Primskovo
Primskovo leži v srcu dolenjskega hribovja, poraslega z bujnimi gozdovi, ki jih na gosto prekinjajo dolinice z obdelanimi polji, na sončnih straneh pobočij pa vinogradi z zidanicami, med katerimi so speljane ozke poti, ki povezujejo 16 zaselkov. Prva znana omemba Primskovega je iz leta 1258 z imenom »Prinskau«. Po ustnem izročilu je kraj dobil ime po vzkliku »Prim se za kou«, ko so ljudje po strmih stezicah hodili peš iz vasi Primskovo ob vznožju gore do vrha Primskovega. Primskovo nas pritegne iz zgodovinsko-arheološkega vidika, saj slovi po ostankih enega mogočnejših turških obrambnih taborov na Slovenskem, ki je bil obdan z dvojnim obzidjem. Tretje obzidje je povezovalo zgradbe na vrhu gore. S tem sta povezana tudi dva stražna stolpa. Primskovo je bilo pomembno romarsko središče – božja pot za Dolenjsko. Znotraj tabora so tri cerkve: božjepotna cerkev Marijinega rojstva, cerkev sv. Nikolaja in cerkev sv. Petra. Primskovo povezujemo z izjemno osebnostjo Jurija Humarja. Primskovški gospod, Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega, je deloval v letih od 1876 do 1890, vse do svoje smrti. Primskovo slovi kot dolenjski razglednik. Z vrha lahko občudujemo na jugovzhodu Gorjance, na jugu Kočevsko in Ribniško hribovje, na zahodu Julijce z očakom Triglavom, na severozahodu Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe ter na severu Menino planino in Kum, Zasavsko Sveto goro ter Vače.
Primskovo je odlična izhodiščna točka za izlete v bližnjo in daljno okolico. Najlepša je pot do Zaplaza, najdaljša pa je pešpot od Primskove gore do Bogenšperka, mimo Kopačije, Vinjega in Ježnega Vrha, Višnjega Grma, preko Vrat na Leskovico. Na parkirišču ob župnišču je postavljena razgledna plošča, na kateri so grafično prikazani okoliški hribi in vrhovi pa tudi zračne linije do posameznih znanih svetovnih mest. Ob lepem vremenu so občudovanja vredni čudoviti sončni zahodi.